V torek, 3. 6., smo se učenci tretje triade odpravili na športni dan na Dom na Zelenici. Avtobus nas je peljal do predora Ljubelj, kjer je pisalo 1058 m. Čakalo nas torej 500 m višinske razlike. Pogled proti cilju ni bil ravno obetaven, saj so se nad okoliške gore zgrinjali temni oblaki in meglice. Veseli smo bili kakšne vetrovke v nahbtniku. Vzeli smo pot pod noge in zagrizli v kolena. Pot se je strmo dvigala, ampak še vedno smo imeli dovolj energije za govorjenje in norenje. Ob prvi pavzi nam je že pošteno teklo po čelu in bili smo rdeči kot kuhani raki. Strmina ni popuščala, mi pa tudi ne in tako smo se po nekdanjem smučišču počasu povzpeli do našega cilja. Medvedov nas ni bilo strah, saj so se zaradi visokih decibelov vse živali skrile.

Na vrhu smo se pošteno oblekli in si privoščili malico, nekateri tudi šmorn ali spuščanje po leteči gugalnici.

Z odhodom smo malo pohiteli, saj oblaki niso popuščali. Oprtali smo si nahrbtnike in veselih obrazov sestopili. Imeli smo priložnost občutiti, kako je vreme v gorah lahko muhasto in nepredvidljivo, vendar nam postreže tudi s čudovitimi pogledi.

Slike si lahko ogledate tukaj.

En pohodniški pozdrav